JE SPLOH MOŽNO KAJ DRUGEGA KOT RAST DELNIC?
14. June 2020
- Zadnje tedne se množijo komentarji in analize med finančnimi eksperti o vzrokih za strm vzpon delnic. Rast je videti na praktično vseh pomembnejših svetovnih borzah, od New Yorka, Londona, Frankfurta vse do azijskih trgov, ki so od minimuma sredi marca celo najbolj odskočili.
- Skupne ugotovitve pravijo, da so se cene delnic oddaljile od stanja v gospodarstvu oziroma, da so previsoke glede na dobičke podjetij, tako sedanje kot tiste v bližnji prihodnosti. Vprašanje se glasi, ali sem se v svojih analizah v prejšnjih komentarjih zmotil, ko sem ocenjeval borzno rast kot preuranjeno? Do napake lahko vedno pride, posebej ko gre za kratkoročne napovedi, kjer na finančnih trgih glavno vlogo igra zgolj psihologija, takoj za tem pa še likvidnost. In obojega je v tem trenutku veliko.
- V vsej tej rasti, ki privablja pozornost dolgoročnih in zdaj še tudi priložnostnih vlagateljev, se mnogi sprašujejo, kako dolgo še? Ali vsi ti novi krediti, ki so bili podeljeni gospodarstvu, za podjetja ne predstavljajo posebnega bremena in ne bodo vplivali na prihodnje dobičke podjetij? In ali je denar centralnih bank oziroma iz državnih proračunov res v zadostni meri prišel na pravo mesto: v gospodarstvo oziroma main street kot je bila to želja kreatorjev denarne politike?
- Odgovor je negativen. Morda najvidnejši dokaz razdvajanja med finančnim sektorjem, ki je poln likvidnosti in realnim sektorjem, ki mu denarja primanjkuje, je silovitost protestov po svetu. Nemire je resda sprožil en sam dogodek med policijskim postopkom v Minnesoti, ki je bil posnet na kamero. Vendar, da se tak dogodek »prime« med množico, mora biti prisotno še kaj drugega kot to. In to drugo je močan ekonomski udarec, ki je prizadel ogromno ljudi v času gospodarske zapore zaradi korona virusa.
- Ljudje so ali brez dohodkov, ali pa so se jim ti močno znižali in to je v bistvu vzrok za nezadovoljstvo, ki ga je videti po ulicah. Zadovoljni in finančno preskrbljeni ljudje ne gredo na ulice. Moj namen ni analizirati vzrokov za demonstracije, temveč zgolj ugotoviti, da vsaj zaenkrat finančne oblasti, v večini držav, denarja še niso uspele kanalizirati do tam, kjer je potreben, v realni sektor. Denar se je ustavil v finančnem sektorju in sedaj išče možnosti za investicije.
- Glede na nizek donos državnih obveznic, je nekako logično, da se denar steka v delnice, ki poleg tega, predstavljajo, po prepričanju nekaterih, tudi zaščito pred inflacijo. Do tu se sliši vse lepo in prav. Problem pa je v tem, da procesi v gospodarstvu niso inflatorni in vrednost podjetij se vsebinsko ne povečuje. Cene večine izdelkov so nižje kot pred epidemijo. Dobički so in bodo nižji kot pred šestimi meseci. Zato delnice vsaj sedaj še ne morejo biti zaščita pred inflacijo. Razen v primeru, če rečemo, da je pozitivna borzna psihologija zaščita pred inflacijo. Morda je, toda zelo varljiva in nezanesljiva zaščita, ko se ta psihologija obrne v drugo smer.
- Borza torej, če sklepamo po rasti cen delnic, računa z višjimi dobički podjetij v prihodnjih mesecih oziroma letih in neproblematičnim izplačevanjem dividend podjetij v indeksih Dow Jones, S&P 500, DAX-30. Problem v tej enačbi predstavlja dvoje. Prvič, vprašanje je, če bo prodajni izkupiček podjetij res boljši. In drugič, zaradi višjih dolgov podjetij, ki so si med korona krizo sposodila dodaten denar, se bodo stroški za obresti prej povečali kot zmanjšali.
- Ja, v tej borzni situaciji večina pozablja, da bodo krediti ostali in da bodo predstavljali breme, tako za gospodarstvo kot prebivalstvo.
- Zaenkrat borzni trgi bolj mislijo, da bo vse tako kot v naslednji anekdoti, ko nervozni upnik pošlje svojega knjigovodjo k slabemu dolžniku, da izterja denar. Knjigovodja se kmalu vrne in upnik ga vpraša: »No, a je plačal?« »Skorajda je plačal«, sledi odgovor. »Kaj misliš s tem, skorajda…?« Vam razložim, odvrne knjigovodja: »Dolžnik ima sina, ki hodi na gimnazijo. Ta namerava potem študirati in postati doktor. Z doktoratom si bo dobil bogato ženo. In takoj, ko dobi doto, bo dal denar očetu in ta nam bo plačal.«