obdobje, ko tečaji na borzi dlje časa padajo. Uporablja se tudi izraz medvedji trend.

oznaka za delnice velikih mednarodnih podjetij.

angleški izraz za nakupno opcijo. Kupec te opcije pridobi pravico, toda ne obveznost, za nakup določenega vrednostnega papirja po ceni, ki je določena na opciji.

imetniku omogoča udeležbo pri rasti vrednostnega papirja ali finančnega produkta. Lahko gre za borzne indekse, eno ali več delnic, eno ali več obveznic itd.

tiste delnice, ki sledijo splošnemu borznemu trendu. Padajo, ko borza pada in rastejo ko borza raste. Nasprotno od anticikličnih delnic, ki niso v močni povezavi z borznim trendom.

sklad, ki nalaga denar pretežno v delnice.

indeksni sklad (Exchange Traded Fund) s katerim se stalno trguje na borzi. Ob nakupu se ne plača vstopne provizije ampak le borzna provizija kot za druge vrednostne papirje.

medbančna obrestna mera, po kateri si na frankfurtskem bančnem trgu banke med seboj posojajo denar.

ameriška centralna banka (Federal Reserve System).

standardizirana terminska pogodba za neko surovino na terminski borzi.

sklad, ki denar nalaga na terminske borzne trge. Ti skladi so bolj rizični.

sklad, ki vlagatelju na koncu določenega obdobja jamči nek donos. Istočasno pa so omejitve pri izplačilih, če borza močneje zraste.

obdobje, ko tečaji na borzi dlje časa rastejo. Uporablja se tudi izraz bikovski trend.

sklad, ki del denarja vlaga v delnice, del pa na terminske trge. Smisel teh skladov je omejitev izgub ko borza pada. Če borza raste imajo ti skladi običajno nižje donose od delniških skladov.

sklad, ki kupujejo vrednostne papirje v takem razmerju kot je sestavljen določen borzni indeks kot denimo Dow Jones, DAX-30 itd.

nova javna izdaja vrednostnih papirjev (Initial Public Offering), kjer vlagatelj lahko kupi papir neposredno pri izdajatelju.

kratica za mednarodno identifikacijo vrednostnega papirja ( International Security Identification Number). Koda je sestavljena iz dveh črk, ki določata državo in desetih številk.

sklad, ki vlagatelju izplačuje dividende ali obresti od papirjev, ki so v skladu. Nasprotje je neizplačujoč sklad, ki dividende in obresti reinvestira.

obveznica rizičnega izdajatelja, kjer ni zanesljivo niti izplačilo obresti niti glavnice. Taka obveznica ima običajno višje obresti od tržnih.

kazalec, ki kaže, kako se giblje nek sklad glede na borzni indeks, s katerim se sklad primerja. Merita se pozitivna in negativna elastičnost. Če je koeficient pozitivne elastičnosti večji od 1 pomeni, da sklad posluje bolje od borznega indeksa. Če je enak 1 je enako uspešen kot borzni indeks, ko pa je manj kot 1, posluje slabše od borznega indeksa. Pri koeficientu negativne elastičnosti velja, da je sklad izgubil manj kot borzni indeks, če ima vrednost manjšo kot 1. Če ima vrednost več kot 1, je izgubil več kot borzni indeks.

v nemščini se uporablja izraz Dachfond. Sklad, ki vlaga v druge sklade in dosega veliko razpršenost naložb. Gre za bolj konzervativen sklad in standardizirano premoženjsko upravljanje.

medbančna obrestna mera, po kateri si na londonskem bančnem trgu banke med seboj posojajo denar.

v terminskem žargonu je to položaj, ko vlagatelj poseduje call opcije in špekulira na rast borze.

skladi s sedežem v ZDA, EU, Japonski in držav z borzno regulativo so omejeni s tem kolikšen odstotek naložb smejo investirati v posamezen vrednostni papir. S tem se zmanjšuje tveganje skladov.

sklad, ki vlagajo v nepremičnine.

v nemščini se uporablja beseda Aktienanleihe. Taka obveznica je povezana s tečajem delnice istega podjetja. Po zapadlosto obveznice ima vlagatelj možnost za izplačilo v gotovini oziroma prejme obresti in glavnico iz naslova te obveznice ali ima možnost izplačila v delnicah tega podjetja. Ob izdaji obveznic se določi osnovna cena delnice, ki je merilo ali se bo denar vlagatelju izplačal v denarju ali v delnicah. Če je ob zapadlosti obveznice, tržna cena delnice višja od osnovne cene, se izplačilo izvrši v denarju, v nasprotnem primeru pa v delnicah. Ta papir je zanimiv, ker ima taka obveznica višje obresti od tržnih. Ob zapadlosti lahko vlagatelj pobere obresti, če pa je cena delnice nižja od osnovne cene lahko špekulira in se odloči za izplačilo v delnicah.

sklad, ki se ga lahko brez omejitev kupuje in prodaja. Njegova vrednost je odvisna od cen vrednostnih papirjev, ki jih sklad ima.

sklad s sedežem v off shore državah, kjer ni davkov niti nadzora nad poslovanjem skladov. Kljub izognitvi davkom so za vlagatelja bolj tvegani, ker poslujejo brez predpisov in so odvisni od »dobre volje« upraviteljev skladov.

kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev s pomočjo interneta. Uveljavljajo ga večje svetovne banke, prednosti pa so v nizkih borznih provizijah.

nakup poslovnih področij v drugih podjetjih (npr. marketing) z namenom, da ti nakupi znižujejo stroške celokupnega poslovanja. Cilj outsourcinga je racionalizacija celotnega poslovanja.

sklad, ki vlaga denar v določene gospodarske panoge kot npr. energija, surovine, tehnologija itd.

delnica z zelo nizko ceno ( običajno manj kot 1 dolar ). Pogoste so na ameriških, avstralski in azijskih borzah.

angleški izraz za prodajno opcijo. Kupec te opcije pridobi pravico, toda ne obveznost, za prodajo določenega vrednostnega papirja po ceni, ki je določena na opciji.

sklad, ki vlaga denar v vrednostne papirje določene države ali regije.

v terminskem žargonu je to položaj, ko vlagatelj poseduje put opcije in špekulira na padec borze.

delitev stare delnice na dve ali več novih delnic. Ne gre za povečanje kapitala temveč za nominalno prerazdelitev. Primer: delnica, ki je vredna 100 dolarjev se razdeli na dve delnici po 50 dolarjev.

izbira delnic določenih podjetij.

provizija, ki jo prejema upravitelj sklada, običajno enkrat letno.

sklad, ki denar nalaga v bančne depozite, kratkoročne obveznice itd., pri tem pa se izbira valute, ki imajo možnost, da se bodo okrepile.

nihanje cen vrednostnega papirja glede na povprečno ceno papirja v opazovanem obdobju.

sklad pri katerem obstaja časovna omejitev do katerega je mogoče vplačilo. Obenem pa ima ta sklad še pred začetkom poslovanja določeno zgornjo mejo začetnih vplačil. Ko vplačila dosežejo želeni volumen se tak sklad zapre. Vrednost sklade se nato na borzi oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja po skladu in ne na podlagi izračunavanja na podlagi vrednosti delnic, ki jih sklad vsebuje. Taki skladi so praksa v anglosaksonskih državah.