BORZA JE NA KRATEK ROK STAVNICA, NA DOLGI ROK TEHTNICA !
28. June 2020
- Borzna rast se je, po močnem skoku v aprilu in maju, zadnji teden ustavila. Je to zatišje pred močnejšim padcem, ali pa se bodo delnice še naprej dražile? Zadnje čase krožijo razna ugibanja, kaj je gnalo tečaje tako navzgor in komentarji so se gibali od tega, da bo gospodarska rast višja kot so kazale prve napovedi, nadalje da se bomo s korono nekako navadili živeti in celo do tega, da je v pomanjkanju športnih prireditev in vzporednih športnih stav, to vlogo prevzela borza.
- Na borzo naj bi v zadnjih tednih vstopali tudi dnevni vlagatelji, ki si enostavno želijo adrenalina in ta je bil pri trgovanju z delnicami močno prisoten. Za nekatere ni važno, kaj je predmet špekuliranja: konji, pasje dirke, nogometne tekme; važno je, da se dogaja.
- Toda na delniškem trgu ni stavnica nikoli dolgo vladala. Razlog je, da ko borza pade, izginejo tudi občasni vlagatelji, ki potem skušajo zapustiti prizorišče in razprodajajo papirje. Ter pokasirajo težke izgube. Za prehod iz mentalnega stanja kupovanja v stanje prodaje pri vlagateljih, pa se mora nekaj zgoditi. Lahko je to kak dogodek, ali pa enostavno premočna prekupljenost trga.
- V tem tednu je borzo zamajala novica o nesolventnosti nemškega podjetja za plačilni promet in plačevanje s kreditnimi karticami Wirecard, ki je povrhu še v indeksu DAX-30, kjer so nastanjena velika in renomirana nemška podjetja. Podjetju z 8 milijardami evrov aktive je nekje »zmanjkalo« 2 milijardi gotovine, kar je ugotovil revizor pri rednem letnem pregledu bilanc podjetja.
- Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999, jeseni 2018 pa je iz indeksa DAX-30 izpodrinilo znano Commerzbank. Že 2002 je vajeti v podjetju prevzel Markus Braun, nekdanji revizor v hiši KPMG. Podjetje je potem kupovalo številna podjetja in izvajala dokapitalizacije. V 2017 je sklenila dogovor s Citigroup, da od nje prevzame oddelek za plačevanje z debetnimi karticami, kar je pomenilo, da ima Wirecard ambicije tudi v ZDA.
- Kaj se je potem dogajalo z delnico? V dveh letih, od začetka 2017 do konca 2018 je delnica zrasla iz 40 na 180 evrov, čeprav je dobiček podjetja zrasel v tem času precej manj: iz 2,16 na 2,81 evrov. Razmerje cena/dobiček se je s tem dvignilo iz 20 na dobrih 60. Tolikšen skok je bil možen v glavnem zaradi špekulacij o nadpovprečno bleščeči prihodnosti novega podjetja. Jasno je, da so v tem obdobju kupovali šibki investitorji nagnjeni k hazardiranju.
- Ko je borzna cena povsem drugačna od realnega stanja v podjetju je samo vprašanje časa, kdaj pride do cenovnega preobrata. V tem primeru padca.
- Delnica potem zadnji dve leti ni več naraščala, kljub počasi naraščajočim dobičkom podjetja in dividendam. Gibala se je v intervalu med 180 in 130 evri, saj so neizkušeni novinci na borzi še vedno upali na vzpon, za kar pa bi bile potrebne trdne bilance in krepka rast dobičkov. A vse to je izostalo.
- Namesto tega je pred tedni kot bomba odjeknila novica o lažnem prikazovanju stanja denarnih sredstev. Tečaj Wirecarda se je začel sesuvati in ob novici o insolventnosti in privedbi direktorja na policijo je delnica strmoglavila na vsega 1,8 evrov.
- Primer priča o tem, da borzni trgi vedno ne ocenjuje optimalno realnih dogajanj v podjetjih in gospodarstvu, temveč da občasno zasleduje kazino logiko. Ko vse raste, vstopajo novi in novi vlagatelji in zdi se, kot da so »stari in preizkušeni« borzni mački, kakršen je Warren Buffett, v zmoti.
- Smešno je pred tednom bilo v javnosti poslušati priložnostne »borznike«, kako se je Buffett tokrat zmotil s prodajo delnic letalskih družb marca letos. Buffett je na začetku maja svojo odločitev utemeljil z dramatičnimi spremembami poslovnih okoliščin v letalskem prometu zaradi korone, zaradi česar so dobički letalskih družb v prihodnjih let, milo rečeno, negotovi. Očitki so nanj leteli na nek naključen dan, ko so omenjene letalske družbe pridobile 20%, po dnevnem odboju, ki se na borzi skoraj vedno dogajajo po hudih padcih delnic. Seveda dnevni komentatorji večinoma pozabljajo, da so pred tem v mesecu dni delnice četverice, United Airlines, Delta Airlines, American Airlines in Southwest Airlines, padle za več kot 70 odstotkov.
- Borzna tečajnica lahko kratkoročno pretirava in daje vtis kot da dobički ter poslovanje podjetij in vprašanje recesije/konjunkture ni več važno, temveč je možno bogateti le na podlagi pozitivne psihologije množic.
- Ali se ta psihologija na borzi sedaj obrača? Ni nujno. Borzni optimisti imajo na svoji strani še vedno pomembnega zaveznika v ameriškem Federal reserves (in drugih centralnih bank po svetu), kjer Jerome Powell uliva denar predvsem na ameriške trge z nakupi državnih in podjetniških obveznic. Zato se zdi, da bomo imeli v naslednjih mesecih faktor likvidnosti, ki ga krojijo centralne banke, pozitiven, faktor psihologije, ki ga kroji pričakovanje bodočih gospodarskih gibanj, pa negativen. To bi pomenilo, da se borzni trend ne bi bistveno spremenil in bi videli v prihodnjih mesecih nekakšno vodoravno cik-cak krivuljo.
- Pa potem? Tudi denarna politika ni vsemogočna, ko trge preplavijo novice o slabih poslovnih rezultatih podjetij. Ti vse bolj treznijo visokoleteče vlagatelje in ti nenadoma na borzo zopet začnejo gledati kot tehtnico. Nenadoma ugotovijo, da so cene delnic glede na borzne cene, previsoke.