BORZNIKI PODCENJUJEJO BORZNI CRASH
26. July 2020
- Bolj ali manj je vsem jasno, a ravnajo drugače kot bi morali. Borzni vlagatelji so evforični. Tehnološke delnice se na borzi vzpenjajo še naprej, njihove cene pa vsebujejo visoka pričakovanja o rasti bodočih dobičkov.
- Precej optimistične so tudi borzne prognoze nekaterih eminentnih borznih hiš. Denimo, Credit Suisse smatra, da bi morala biti cena delnice Amazona še vsaj 20 odstotkov višja od trenutne. Nekateri drugi jo v bližnji prihodnosti vidijo še za 50 odstotkov dražjo. Visoki skoki se napovedujejo tudi pri ostalih tehnoloških podjetjih.
- Prav zanimivo je, kako si letne poslovne rezultate korporacij tolmačijo številni borzni analitiki. Avtomobilist Tesla je v drugem četrtletju 2020 objavil 451 milijonov neto dobička oziroma 0,50 dolarjev na delnico in spletna statistika je takoj prikazala, da gre za 500-odstotni skok glede na prvo četrtletje. S čimer naj bi se opravičeval cenovni rally delnice v zadnjih mesecih. Četudi bi v resni analizi vzeli ta podatek kot osnovo in ga množili s štiri, da bi dobili indic o letnem dobičku, bi razmerje cena/dobiček (P/E) pri tem podjetju mnogokratnik še vedno znašal 700! Vendar je stvar pod površino malce drugačna. Večji del tega dobička je rezultat izrednih, enkratnih prihodkov.
- Upoštevaje operativni dobiček, ki upošteva le prihodke in odhodke iz osnovnega poslovanja (proizvodnja in prodaja avtomobilov) je Tesla v tem obdobju zaslužil 327 milijonov, če pa neto dobiček očistimo izrednih prihodkov pa zgolj 104 milijone!?! Torej je v resnici 4 krat nižji od tistega s katerim operira večina borznih analitikov in pravi P/E je tako 2800!
- Podobno sproščeno se vrednotijo bilance tudi drugih novo vzhajajočih tehnoloških podjetjih. Čeprav je jasno, da so delnice drage, pa je sedaj v praktičnem smislu za investitorja pomembnejše drugo vprašanje: do kod lahko vse to raste?
- Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Ima pa borznik na voljo nekaj nekonvencionalnih »podatkov« oziroma indicev o tem, kdaj se bo verjetnost za borzni preobrat strmo povečala, v kolikor se že ni. Gre za primerjavo borznih novic in odziva borznih tečajev nanje. Pri tem upoštevamo dobro likvidnost borze kot fiksen faktor vsaj za leto naprej, kolikor so ameriška, evropska in tudi druge velike svetovne centralne banke napovedale, da bodo dodajale v obtok milijarde in milijarde dolarjev denarja.
- Jasno je, da bi se brez te stimulacije trgi v tem trenutku sesuli. Vendar pa kot je videti, kljub tej silni stimulaciji, zadnje tedne borza ne raste več tako hitro kot pred meseci. Razlog je seveda nastop realnosti, to je svežih poslovnih rezultatov podjetij, podatkov o brezposelnosti, zniževanju prihodkov podjetij itd. Borza jih sicer še ignorira, a ne popolnoma. Vse omenjeno deluje v tem trenutku z negativnim prizvokom na borzno psihologijo, ki je bila še pred meseci precej pozitivna.
- Pri tem velja omeniti še nekaj. Poplava denarja s strani centralnih bank bo imela verjetno tudi inflatorne učinke. Uradna statistika v večjih svetovnih ekonomijah sicer beleži minimalne rasti inflacije, ki pa se računa iz »nujnih« izdelkov oziroma storitev in »nenujnih« izdelkov oziroma storitev. Razlog je jasen: dati nosilcem ekonomske politike opravičilo za denarno ekspanzijo, saj jo nižja inflacija, kakorkoli izračunana, opravičuje.
- Vendar pa precej ljudi živi od nujnih izdelkov in ti so se v zadnjih mesecih kar precej podražili. Tekočih ažurnih podatkov o tem še ni, ker pridejo z nekajmesečnim zamikom. Osebno sem na primer bil presenečen, ko sem pred nekaj dnevi na pošti plačeval poštnino za poslano knjigo. Še pred dvema mesecema je ta znašala 2,21 evrov, sedaj pa 2,64 evrov, kar je približno 20 odstotkov več. Upam si domnevati, da je nekaj podobnega prisotno tudi pri osnovnih živilih, da ne omenjam cene nafte, ki vsaj na svetovnem trgu vztrajno raste. Rast cen osnovnih produktov utegne povečati pritiske na rast plač in inflacijska spirala se bo lahko pričela.
- Ta spirala po sebi za borzo ni problematična, lahko pa za borzo postane pomemben odziv centralnih bank na inflacijo, ki ob njenem stopnjevanju na trge ne bodo mogle več dolivati poljubne količine denarja, ne da bi vzpodbudile novo inflacijo. Korono bodo z ukrepi po svetu, verjetno, v bližnji prihodnosti za silo obvladali, vendar pa bo za seboj pustila precejšnje dolgove in finančna neravnovesja.
- Borzni vlagatelj lahko vsa ta razmišljanja sedaj upošteva, lahko pa tudi zamahne z roko in si reče: naj zabava traja dokler pač traja. Ko pohlep prevladuje pred rezoniranjem se splača spomniti stare borzne anekdote. Ta pravi, da je borzni zlom slabši od ločitve. Izgubiš polovico denarja – žena ostaja.