BORZA: SO PREJETA POSOJILA KAR DOBIČKI?
9. August 2020
- Na borznem trgu obstajata dve pravili. Na kratek rok so gibanja borznih tečajev odvisna od likvidnosti oziroma obrestnih mer. Na srednji in dolgi rok pa od dobičkov podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi. Od aprila dalje smo bili priča močnemu odboju borznih tečajev v New Yorku, Frankfurtu, Londonu in drugje predvsem zaradi močnih spodbud centralnih bank po svetu, ki dovajajo denar na trge, predvsem s kupovanjem obveznic.
- To je bolj ali manj znano. Po kratkoročni evforiji v zvezi z delnicami prihaja med vlagatelji v zadnjih tednih do večjega povezovanja cen delnic ter tekočih poslovnih rezultatov korporacij. Tečaji na Wall Streetu se sedaj bolj gibljejo v vodoravnem intervalu.
- Toda do popolne streznitve investitorjev glede precenjenosti trga še ni prišlo. Borza je zadnje trimesečne rezultate posamičnih podjetij upoštevala in delnice dobrih nagradila z rastjo. Zdaj so pogledi usmerjeni naprej in ocenjuje se, kakšne bodo bilance stanja in uspeha v prihodnjih nekaj letih. Znani, že pokojni, value investitor Phil Fisher bi dejal, da v kolikor bi investitor to vedel, bi postal enormno bogat. Prihodnost svetovne ekonomije je v tem trenutku še uganka, kajti ni še niti približno zanesljivo, kako se bo gibala situacija s korono na eni strani in poraba prebivalstva po drugi strani, ki je v tem momentu bistven pogoj za gospodarsko rast. Borzni trgi so trenutno, sodeč po borznih krivuljah, do vsega še optimistični.
- Poglejmo kaj je s fundamentom oziroma trenutno konjunkturo ameriškega gospodarstva. Kot reprezentančni vzorec vzemimo avtomobilsko panogo, kjer, vsaj v ZDA, prevladujeta Ford in General Motors. Slednji, ki je eden od dveh največji avtomobilskih proizvajalcev v ZDA, je v drugem četrtletju 2020 ustvaril 806 milijonov izgube, prodaja pa je padla za 34 odstotkov glede na prvo četrtletje. Še leto prej so v istem obdobju ustvarili 2,4 milijarde dobička. Nič pretresljivega v koronskih časih bi rekli. Bolj pomembno se mi zdi, da je podjetje v tem kvartalu »pokurilo« 7,8 milijarde gotovine. Direktorica Mary Barra je četrtletje sicer ocenila kot eno najtežjih v zgodovini podjetja.
- Ford je z bilancami sicer presegel pričakovanja analitikov, saj je v drugem četrtletju ustvaril 1,9 milijarde izgube, medtem ko se je pričakoval minus v vrednosti treh milijard. Zopet pa je podjetje postreglo z višjim podatkom o porabljeni gotovini. V drugem kvartalu je »skopnelo« 5,3 milijarde dolarjev, v prvem trimesečju 2,2 milijarde.
- Obe podjetji, GM in Ford sta že v prvem trimesečju, še brez korone, povečali zadolženost za 30 milijard dolarjev. Kakšen pomen imajo ti podatki? Medtem, ko lahko dobičke podjetje z določenimi knjigovodskimi prijemi prilagodi, pa rast zadolženosti oziroma neto odtok gotovine odkriva močne finančne luknje.
- Protiargument temu bi bil, da jo je pač avtomobilska panoga v koroni slabo odnesla, da pa so profitirala druga podjetja, predvsem tehnološka. Drži. Toda avtomobilska industrija skupaj z razvejano mrežo svojih dobaviteljev predstavlja znaten del svetovnega gospodarstva oziroma zaposlenih v njem, kar je težko na hitro kompenzirati s porastom virtualne tehnologije.
- Da ne omenjamo storitvenega sektorja, ki v ZDA tvori okoli 70% gospodarstva. Velik del tega so tudi restavracije in turistična ponudba, kjer so posledice v prihodnosti, vsega tega, še neznane.
- Močne odlive gotovine iz podjetij skušajo z vsemi silami omiliti centralne banke. Od marca do julija so ameriške Zvezne rezerve nakupile za skoraj za 3000 milijard dolarjev vrednostnih papirjev in svoje terjatve do bank in gospodarstva povečale iz 4000 na 7000 milijard. Večinoma je pri tem šlo za nakupe državnih in podjetniških obveznic.
- Pripravljenosti centralnih bank za dodajanje svežega denarja nikakor ne gre podcenjevati. Borzni vlagatelj to mora upoštevati. Toda naglo trošenje nabojev s strani centralnih bankirjev, beri tiskanje denarja, verjetno ne bo možno s takim tempom kot do sedaj, ne da bi sčasoma povzročili občutno inflacijo. Skok cen zlata v zadnjem času malce že opozarja na to nevarnost. Zato tudi posojilno denarne pipe ne bodo mogle biti na dolgi rok široko odprte.
- Pri ocenjevanju borznega stanja pa investitor ne sme podlegati ozkoglednosti in mora vedno dopuščati več scenarijev in vzrokov za nastali položaj. Da ne izpade dogmatičen. Zato se bom tega držal tudi sam. Torej, za trenutno visoke borzne cene »krivim« dva možna scenarija. Prvega sem že obdeloval v prejšnjih komentarjih in se mu reče pretiran optimizem. Drugi možni vzrok pa je, to je moje osebno videnje, da investitorji prejete milijardne kredite od centralnih bank posojene podjetjem, v svojih mislih, knjižijo kot dobičke le-teh!