WALMART : TESLA = REALIZEM : IDEALIZEM !
23. August 2020
- V borzni zgodovini smo bili priče vsakršnih vrednotenj podjetij na borzi. Od močne podcenjenosti do skrajne precenjenosti. Večinoma so se ekstremno nizke ali ekstremno visoke cene delnic posameznih podjetij kasneje izkazale za iracionalne, čemur je sledil bodisi močan skok ali pa prosti pad.
- Zakaj prihaja do tolikšnih nihanj? Glavni razlog so pričakovanja, kjer množica vlagateljev s svojimi množičnimi dejanji vzpone in padce še potencira, kar se na zunaj vidi kot močno cenovno pretiravanje. Včasih za to obstajajo povsem tehnični razlogi. Eden takih je, ko velika skupina vlagateljev, denimo, stavi na padec določene delnice v določenem časovnem obdobju, čemur se popularno reče šortanje. Gre za to, da si špekulant, ki misli, da bo določena delnica v prihodnjih nekaj mesecih SIGURNO padla, te delnice izposodi z namenom njihove takojšnje prodaje. Čez nekaj mesecev (oziroma ob zapadlosti posojilne pogodbe) pa jih mora v naturalni obliki vrniti upniku, ki mu je delnice posodil. Borznik igra na to, da bo izposojene delnice po X ceni najprej prodal, ko jih bo treba vrniti, pa jih bo na borznem trgu kupil po ceni X minus 30, 40, ali več odstotkov. Razlika med ceno po kateri je prvotno prodal delnice in ceno po kateri jih je kasneje kupil, predstavlja dobiček. Seveda, če se njegov načrt uresniči.
- To se je v času splošnega borznega medveda, leta 2008 dogajalo z delnico Volkswagna. Medtem, ko je vodilni nemški borzni indeks od maja do oktobra tega leta padel iz 7000 na 5000 točk, se je Volkswagen v istem času podražil iz 180 na 500 evrov! Šorterji so se očitno ušteli in so morali proti koncu leta kupovati po vsakršni ceni, saj so morali vrniti izposojene delnice. Njihovo večje povpraševanje, povzročeno s prisilnimi nakupi, pa je dvignilo ceno nerazumno visoko. Če bi hoteli vse to pojasniti preprosto, bi šlo za naslednji primer: ko bi zmanjkalo pitne vode, človek pa bi bil močno žejen, bi se v tistem trenutku lahko liter prodajal tudi po 30 evrov. Kar je noro visoka cena, ampak kratkoročna situacija med ponudbo in povpraševanjem pripelje do nerazumnih cen.
- Je cena delnice Tesle sedaj razumna? Tokrat njene vrednosti ne bom ocenjeval z raznimi koeficienti. Ampak bom primerjal njegovo tržno vrednost s tržno vrednostjo verige supermarketov Walmart. Po podatkih za leto 2019 je imela največja ameriška maloprodajna veriga 523 milijard dolarjev letne prodaje in slabih 15 milijard dolarjev dobička. Tesla je imel v istem letu letno prodajo 25 milijard in operativnega dobička 80 milijonov dolarjev. Toda, na borzi je Tesla vreden več od Walmarta.
- Kako je prišlo do tega? Nekaj je temu botrovala omenjena operacija z velikimi šortanji, podobno kot pri Volkswagnu pred 10-timi leti. Drugi razlog pa so ekstremna pričakovanja glede rasti dobičkov proizvajalca električnih avtomobilov v prihodnjih letih. In v glavah investitorjev ne gre za kakršno koli rast. Dobički Tesle bi se morali po pričakovanjih množice vlagateljev v prihodnjih desetih letih vsako leto malodane podvajati, ostali avtomobilski konkurenti po svetu pa bi medtem morali stati križem rok ter če malce pretiravam, kar enostransko zapreti svoje tovarne in ves trg prepustiti Elonu Musku.
- Je to realno? Za borzo v tem trenutku je. Se lahko vlagatelj tudi dolgoročno zanese na trenutni optimizem investitorjev? To je že druga zgodba. Vemo, da se razpoloženje menja hitreje kot srajce. Eno leto je moderna ta barva, drugo leto druga. Enkrat ta slog oblačenja, drugič drugačen.
- Borznega investitorja verjetno zdaj bolj zanima, kdaj lahko pričakuje spremembe borznega razpoloženja oziroma uskladitev borznih cen z realnostjo? Odgovor: dokler centralne banke tiskajo denar in kupujejo vrednostne papirje ter dolivajo denar v obtok, se kaj bistvenega ne bo spremenilo. Poplava tiskanega denarja se najbolj odraža, če investitor sočasno opazuje dvoje: donose ameriških državnih obveznic in gibanje indeksa Dow Jones. Običajno so se vlagatelji selili iz obveznic v delnice in obratno. Torej, ko so prodajali obveznice, so le-te padle, njihovi donosi so pa zrasli. Istočasno so z nakupi delnic investitorji dvigali Dow Jones.
- Sedaj pa je opaziti, da istočasno padajo donosi obveznic – kar pomeni, da se dražijo – in obenem, sicer rahlo, a kljub temu, rastejo delnice. To gre seveda pripisati močnim nakupom ameriške centralne banke, ki kupuje obveznice na način, da zasebnim vlagateljem obveznic ni treba prodajati, da bi z izkupički potem kupovali delnice. To pomeni, da za obvezniški trg skrbi predvsem država in ne trg. Ali bo to šlo na dolgi rok, je kot bi se vprašali, ali so dolgoročno možna zastonj kosila.
- Pri tem pa ne gre prezreti ene stvari, ki se v zadnjih tednih na borzah opaža. V normalnih borznih razmerah, bi padec donosov ameriških obveznic do ravni kakršne so sedaj, MORAL sprožiti močan skok cen delnic. Razlog: obvezniški trg je veliko večji od delniškega in učinek zaradi selitve denarja iz ene v drugo obliko, bi moral biti občuten. Toda tokratni učinek ni bil tolikšen. Ameriški delniški indeks zadnje čase v kakšnem dnevu malo zraste, potem malo pade. V zadnjem času ni več opaziti močnih, nekaj odstotnih dnevnih borznih rallyjev, kakršne smo videli pred meseci. Ali to pomeni, da je borzne pravljice že konec? Ni nujno, ne bi pa smel imeti investitor v tem trenutku pri nakupih preveč lahkih rok.