ZAKAJ NA BORZI VEDNO SLUŽIJO ISTI?
3. May 2020
- Odpiramo uvodno serijo kratkih borznih komentarjev ob borznem padcu, ki ga je povzročila korona pandemija. Čeprav se z borzo ukvarjam skoraj 30 let, pa je v dobrih dveh mesecih borzni investitor doživel veliko tega. Najprej prodajno histerijo in skoraj 40-odstotni padec glavnih borznih indeksov. Nato pa preobrat, strm vzpon tečajev delnic, skorajda do prejšnjih ravni. Kako je to mogoče?
- V naslednjih mesecih bom s serijo člankov skušal komentirati nastalo borzno situacijo. Nekomu, ki se s tem ukvarja občasno, se bo cik-cak dogajanje s cenami delnic sedaj zdelo nerazumljivo sploh, ker je zelo verjetno pred gospodarstvom recesija in bi borzni tečaji morali po klasični logiki padati.
- Toda borza ima na kratek rok povsem svojo logiko.
- V bistvu je trg in na njem sta dve veliki skupini investitorjev: šibki in trdni. In gibanje tečajev je kratkoročno odvisno tega, katera od obeh skupin ima delnice, katera pa denar.
- Kako določiti v katero skupino kdo spada, je po borzniku Andreeju Kostolanyju odvisno od štirih faktorjev, ki se začenjajo s črko S: spoznanja, strpnosti, sredstev in sreče.
- Spoznanje: gre za to, ali ima vlagatelj idejo oziroma predstavo o tem, ali je borza visoko ali nizko. Šibki vlagatelj je nima in sledi mnenju drugih. Če kupujejo drugi, kupuje on, če prodajajo drugi, prodaja on. Nasprotno, trdni vlagatelj to predstavo ima. Ni nujno, da je njegova predstava oziroma diagnoza borznega stanja pravilna, temveč to, da jo ima.
- Strpnost: šibkemu vlagatelju manjka potrpljenja. Če ima denar in tečaji rastejo, hoče na vsak način kupovati, četudi tečaji rastejo. In obratno. Ko borza pada, oziroma njegovi papirji ne rastejo, se začne dolgočasiti in delnice prodaja. Trdni vlagatelj ravna bolj potrpežljivo. Čaka na nižje tečaje in šele potem kupuje. Če tečaji nerazumno rastejo, drži gotovino in ne hiti z nakupi.
- Sredstva: gre za vprašanje ali investitor kupuje z lastnim denarjem in na daljši rok, ali pa na krajši rok oziroma z najetimi krediti. Šibki vlagatelj je običajno kratkoročni igralec, kupuje pa tudi z sposojenim denarjem. Če tečaji npr. padejo in denar potrebuje čez par mesecev, mora prodajati po nižjih cenah, ker se boji, da bodo tečaji v kratkem padli še bolj in bo izgubil del denarja, ki ga je namenil za npr. gradnjo hiše. Če ima bančni kredit, ga v prodajo prisili banka, zaradi nezadostnega jamstva. Trdni vlagatelj trguje z lastnim denarjem in na daljši časovni horizont, brez pritiska. S prodajo delnic se mu ne mudi za vsako ceno.
- Sreča: ta faktor je prisoten tako pri šibkih, kot pri trdnih vlagateljih. Šibki lahko kljub pomanjkanju prejšnjih treh faktorjev na borzi tu in tam zasluži, večinoma pa na koncu izgublja. Po drugi strani ima trdni vlagatelj srečo večkrat. Ker ima spoznanje, strpnost in sredstva, se bo večkrat odločil prav.
- Trdni vlagatelji z vsemi naštetimi karakteristikami so v manjšini in jih je manj kot 10 odstotkov. Šibki so v veliki večini, zato njihovo ravnanje določa, kam gredo tečaji.
- Sredi februarja so se delnice na splošno znašle v šibkih rokah. Stopnjevanje resnosti korona virusa je povzročila preobrat in postopno prehajanje delnic iz šibkih v trdne roke. Ker je šibkih bilo veliko več, je borza krepko padala, sploh, ker so šibki sledili še drug drugemu in masovno prodajali. Kupovali so trdni, resda s težkim srcem. Trenutek preobrata je nastopil, ko so centralne banke konec marca napovedale velike nakupe na finančnih trgih, kar je šibke ujelo nepripravljene. V rokah so imeli denar. Trdni pa delnice.
- Začel se je obraten proces: selitev delnic iz trdnih v šibke roke. Trdni vlagatelji so po naravi seveda izkušenejši, bolj potrpežljivi in nimajo na bankah kreditov, zato se jim v »težkih« časih ni mudilo s prodajo za vsako ceno. Nasprotno, so bili šibki nepotrpežljivi, neizkušeni in ker niso hoteli zamuditi borznega vlaka so hiteli z nakupi. Star pregovor se glasi, da nič ne boli bolj, kot če borzni tečaji rastejo, človek pa ni zraven, ko drugi bogatijo!
- Naslednjič: Se je kratkoročna rast borze končala?